Nežen pomladanski dež je končno očistil ozračje. Pravzaprav se tudi sama počutim očiščeno. Najbrž sem se šele v teh dneh spomnila, da je tu pomlad in se bliža drugačno obdobje, da sem zimo pustila za sabo in se nanjo ozrem samo še žez ramo.
Obožujem občutek svežine, ko pravkar preneha deževati, a je nebo še
vedno pokrito z oblaki. Ko je vse mirno in spokojno, kot bi narava
zadrževala dih in v nekem trenutku globoko zajela zrak s polnimi
pljuči.
In obožujem vonj po dežju in zvok dežnih kapljic, ko me dež preseneti ponoči in s sabo prinese poseben hlad. Uspavanka, ki je darilo narave.
O, glej glej. Si se vrnila nazaj med blogerje? :)
OdgovoriIzbrišiHej! :) Jap, ponovni poskus. Bom videla, kako bo šlo tokrat z manj resnimi temami.
IzbrišiNo, potem pa veliko uspeha pri pisanju. ;) Se bereva ...
Izbriši