Zadnjič sem na poti domov prvič
začutila pomlad v zraku. Blag občutek, ki me je pobožal. Nežen in
skoraj neznaten. Se je že začelo prebujanje? V naravi že vidim
krhke zelene rastlinice, na obrazih mimoidočih že žarijo pomladni
nasmehi. Najbrž se prebujam tudi jaz, počasi, komaj zaznavno in v
odtenkih.
Na enakih krajih, kjer je včeraj v
hladnem vetru odpadalo listje z dreves, danes svoj prostor pogumno
iščejo nove cvetlice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar